Podobe ljubezni v poeziji prve slovenske lezbične pesnice Ljudmile Poljanec: "Kdor bol ljubezni dotrpi, - na veke se ne pogubi!"

Prispevek se osredotoča na reprezentacijo erotične intime in lezbičnega odnosa v poeziji Ljudmile Poljanec (1874-1948), ki je izdala samo eno zbirko Poezije (1906). Uveljavila se je v obdobju moderne v okviru slovenske kulture na periferiji Avstro-Ogrske. Izhajala je iz generacije mladih svetovljanskih pisateljic, zbranih okrog časopisa Slovenka. V ciklu Ob Adriji in predvsem delu tega Baronesi Sonji (1906) je prešla iz realizma v impresionizem in v moderno poetiko. V avtobiografskih pesmih ljubezenski objekt stereotipno idealizira in ga postavlja v kontekst mediteranskega prostora, pozneje doživlja ljubezen kot izvor trpljenja in krščanske krivde.The article focuses on erotic intimacy and the postromantic representation of love in the poetry of Ljudmila Poljanec (1874-1948), the first Slovene lesbian poet, who published her only collection of poetry Poezije (Poems) in 1906. The article analyses the representation of homoerotic desire and the thematisation of love in the autobiographic cycles Ob Adriji (By the Adriatic) and Baronesi Sonji (To the Baroness Sonja), in which she switched from realism to impressionism. I will focus on the idealised picture of a woman in her poems. Later, love became a source of suffering and a reason for Christian guilt